Uravnoteženje tveganj in pričakovanj
Ko načrtujete dejavnost, ki vključuje invalida, vedno upoštevajte naslednja vprašanja:
Vse dejavnosti, organizirane z udeleženci s posebnimi potrebami, morajo biti ravnovesje med:
Varnost in učenje, neodvisnost in izbira
Preden začnemo z obravnavo tveganja, moramo razjasniti razliko med nevarnostjo in tveganjem.
- Nevarnost je nekaj, kar lahko povzroči škodo, npr. elektrika, hrup, razbita steklenica na hodniku itd.
- Tveganje je možnost, da bo katera koli nevarnost nekomu dejansko povzročila škodo .
Pet korakov za oceno tveganja vključuje:
- Prepoznajte nevarnosti
- Odločite se, kdo bi lahko bil oškodovan in kako
- Ocenite tveganja in se odločite, katere varnostne ukrepe lahko sprejmete
- Zapišite svoje ugotovitve in jih uresničite
- Preglejte svojo oceno in jo po potrebi posodobite
Nato moramo ugotoviti, kdo bi lahko bil poškodovan in kako.
Določite skupine ljudi, ki bi lahko bili poškodovani:
- Otroci s VI
- Osebje
- Starši/skrbniki
- Vsi s posebnimi potrebami (npr. uporabniki invalidskih vozičkov)
Kako lahko tveganja, ki ste jih ugotovili, vplivajo nanje?
Nato morate vi kot organizatorji takšnih dejavnosti oceniti tveganje, ki je verjetnost, da bo nekdo poškodovan zaradi nevarnosti, in kako resna je lahko škoda. Tveganje je zabeleženo kot nizko, srednje ali visoko. Proti vsakemu tveganju razmislite, kaj bi lahko storili, da bi preprečili, da bi se to zgodilo, in se odločite, kaj lahko storite, da bi to preprečili:
- Ali lahko v celoti odpravite tveganje?
- Lahko storite kaj manj tveganega?
- Ali lahko nadzorujete tveganja?
- Ali lahko preprečite dostop do nevarnosti?
- Ali lahko storite karkoli (npr. nosite posebna oblačila), da zmanjšate tveganje?
Zelo pomembno je, da zabeležite svoje ugotovitve, zapišete seznam tveganj, ali so visoka/srednja/nizka in kaj boste v zvezi z njimi storili. Nenazadnje poskrbite, da boste storili, kar ste rekli, da boste storili.
Glede na to, da se okoliščine spreminjajo, morate svojo oceno tveganja pregledati in preveriti, ali še vedno ustreza realnosti, s katero se soočate
Če pomislimo na drugo plat ravnotežja, ki ga želimo doseči, se je treba kljub morebitnim tveganjem potruditi in podpreti skupine mladih pri izvajanju načrtovanih aktivnosti, saj se bodo tako učili, rasli, se osamosvajali. Zato razmislite tudi o tem, kako lahko posameznika (ali skupino) podprete, da se neke dejavnosti uspešno loti.
- Ali obstaja potreba po usposabljanju? (ali morate usposobiti moderatorje ali udeležence same)
- Ali obstaja potreba po podpori? (ali potrebujete več sofacilitatorjev ali namenskih spremljevalcev, ki pomagajo procesu in udeležencem, ko in če je potrebno)
Nekatera tveganja, povezana z učnim procesom, ko je v dejavnostih udeleženec slaboviden:
- Tveganje, da bodo pasivni
- Tveganje, da bodo prejeli manj informacij kot drugi udeleženci
- Tveganje, da znanje, ki ga mladostnik pridobiva iz prekrivajočih se virov informacij, ni dovolj utrjeno
- Tvegajte, da bodo odločitve, ki jih sprejema mladostnik, temeljile na manj dejstvih
- Tveganje slabše kakovosti informacij
- Možnost sprevrženega pogleda na svet
- Težje naključno učenje
- Potreba po posebnih posegih za zagotavljanje bogatega nabora praktičnih izkušenj